HRC program za time

Usposabljanje za učinkovito timsko delo se izvaja v okviru >High Ropes Course< (v nadaljevanju HRC) programa, ki v razvitem svetu predstavlja eno od najpopularnejših oblik usposabljanja managerjev in ostalih zaposlenih. Gre za zbirko vaj in aktivnosti, ki skupinam posameznikov omogočajo učenje s pomočjo vznemirljivih in enkratnih izkušenj. S pomočjo HRC programa se izboljša interakcija med posamezniki in s tem delovanje skupine kot celote. Vaje in aktivnosti v HRC programu vsebujejo različne ravni zaznanega tveganja, njihova zahtevnost pa se s trajanjem programa stopnjuje. 

Program temelji na principu izkustvenega in dejavnega učenja, kjer vsak posameznik in skupina rešujeta naloge na sebi najprimernejši način, po načelu samostojne izbire nivoja zahtevnosti (>Challenge by Choice<), kar vodi v postopno premagovanje psiholoških ovir in vzpostavitev ustrezne skupinske dinamike. Vse te aktivnosti spodbujajo razumno tveganje in opogumljajo posameznike ter skupine, da preverjajo meje svojih zmogljivosti. Program daje udeležencem občutek dosežka in dogodivščin, povečuje motivacijo, razvija medsebojno zaupanje in pomoč, izboljša reagiranje v stresnih situacijah ter povečuje pripravljenost za tveganje in sprejemanje odgovornosti. Razprave, ki aktivnostim sledijo, udeležencem pomagajo spoznati in razumeti osnovna načela timskega dela in pospešijo prenos pridobljenih spoznanj v vsakodnevne situacije. Program fizično ni zahteven, zahteva pa od vseh udeležencev veliko mero medsebojnega sodelovanja, kreativnosti, dobrega komuniciranja, ...

Namen: 

Namen tečaja je, da se z medsebojnim spoznavanjem udeležencev in s preizkušanjem osebnih in skupinskih meja oblikuje uglašen in dobro delujoč tim, sposoben upravljanja s čustvi in konflikti, ki se pri delu pojavljajo. Udeležencem tečaj pomaga, da razumejo tako posameznike, kot tudi skupinsko dinamiko v skupinah, ki jih vodijo oziroma v katerih delajo.

Cilji: 

Udeleženci tečaja s kombinacijo predavanj, HRC aktivnosti, izkustvenih vaj in vodenih razprav pridobijo znanja in veščine z naslednjih področij:

  • Spoznavanje posameznikov in upoštevanje individualnih razlik
  • Skupinska dinamika
  • Medsebojni odnosi, sodelovanje, zaupanje in tveganje
  • Veščine timskega dela (komuniciranje, interaktivno poslušanje, upravljanje z občutki in čustvi, razjasnitev vlog, upravljanje konfliktov ipd.
  • Vodenje v timu
  • Timski pristop k reševanju problemov
  • Ovire pri timskem delu
  • Apliciranje spoznanj na resnične situacije

Vsebina in potek:

  • Pred izvedbo programa: priprava in izbor iger primernih za spodbujanje razvoja tima in učenja tistih veščin, ki jih timu primanjkuje
  • Opredelitev pričakovanj (kaj lahko ponudim timu, kakšno vlogo pričakujem,.)
  • Kaj je izkustveno učenje in kako ga lahko uporabimo (doživljanje - refleksija - uporaba v praksi)
  • Področja našega delovanja (cona ugodja - rasti - panike)
  • Timske iniciative in igre
    • Iniciative in igre so oblikovane tako, da je stopnja zaznanega tveganja nizka, aktivnosti same pa so dokaj nezahtevne. Njihov namen je skupini predstaviti osnovne veščine timskega dela, s poudarkom na veščinah, potrebnih za reševanje problemov. Te veščine člani skupine identificirajo v razpravi po vsaki aktivnosti. Hkrati s tem pa iniciative in igre služijo medsebojnemu spoznavanju posameznikov in ponazoritvi stopenj v razvoju skupine. Omogočajo tudi začetek procesa skupinskega učenja, ko skupina odkriva in spoznava tako dejavnike, ki njeno učinkovitost pospešujejo, kot tudi tiste, ki jo ovirajo. Spoznanja, izkušnje in zamisli, pridobljene pri iniciativah in igrah, skupino pripravijo za delovanje na naslednjem nivoju, to je na nizkih elementih.
    • Povzetek po vsaki igri: dogajanje v timu, kaj smo se naučili
  • Aktivnosti na nizkih elementih
    • Nizki elementi so sestavljeni iz aktivnosti z uporabo pripomočkov, kot so lesene platforme, vodoravni drogovi, tramovi, vrvi, velike kolebnice in podobno. Stopnja zaznanega tveganja je nekoliko višja, kot pri iniciativah in igrah, temu ustrezno pa so tudi aktivnosti nekoliko zahtevnejše. Poleg veščin in spoznanj, pridobljenih pri iniciativah in igrah, nizki elementi poudarjajo zlasti veščine učinkovitega komuniciranja, vodenja in koordiniranja znotraj skupin in med skupinami. Prav tako je poudarek na planiranju in učinkovitemu reševanju problemov.
    • Povzetek po vsaki igri: dogajanje v timu, kaj smo se naučili
  • Aktivnosti na srednjih elementih
    • To so aktivnosti, kjer stopnja zaznanega tveganja znatno naraste, poveča pa se tudi zahtevnost samih aktivnosti. Poseben poudarek pri srednjih elementih je na vzpostavljanju zaupanja med člani skupine, saj zahtevajo visoko stopnjo sodelovanja vseh članov skupine. Prav vzpostavljeno zaupanje skupini omogoči, da aktivnosti izvede kljub precejšnji stopnji zaznanega tveganja.
    • Povzetek po vsaki igri: dogajanje v timu, kaj smo se naučili
  • Aktivnosti na visokih elementih
    • Aktivnosti na visokih elementih zahtevajo sodelovanje vseh članov skupine in se odvijajo na višini okrog osem metrov. Stopnja zaznanega tveganja (ne dejanskega tveganja !!!) je zelo visoka, udeleženci nosijo čelade in posebno plezalno opremo. Ves čas izvajanja aktivnosti na visokih elementih so udeleženci ustrezno varovani. Pri nekaterih aktivnostih jih varujejo člani skupine, ponekod pa se uporablja samovarovanje. Ustreznost varovanja ves čas nadzirajo posebej usposobljeni inštruktorji. Nekatere aktivnostih na visokih elementih se izvajajo v parih, bodisi z varovanjem skupine ali s samovarovanjem, druge pa se opravljajo posamično, pri čemer skupina zagotavlja članu varovanje in čustveno oporo. Pri skupinskih vajah ima vsak udeleženec točno določeno vlogo, saj le tako skupina vaje uspešno izvede. Resnične meje so pogosto daleč nad mejami v njihovih glavah, tako da ob pomoči skupine dosežejo to, kar je še pred nekaj minutami izgledalo popolnoma nemogoče. Poudarek pri visokih elementih je na vseh, v programu pridobljenih veščinah timskega dela, še zlasti pa na planiranju, sodelovanju, vzpodbujanju in upravljanju čustev.
    • Povzetek po vsaki igri: dogajanje v timu, kaj smo se naučili
  • Zaključne vaje na srednjih elementih
  • Povratne informacije med udeleženci
  • Zaključna analiza: razmišljanje o spoznanjih, do katerih je prišla skupina ali njeni člani na področju komunikacije, sodelovanja, vodenja, reševanja konfliktov, upravljanja čustev in stresa, postavljanja ciljev,.
  • Kako bo naš tim ta spoznanja uporabil v praksi (konkretne oblike vedenj, ki jih bomo v prihodnje uporabljali in tudi tiste, ki se jih bomo izogibali)

Metode dela:

  • Moderiranje
  • Urjenje na prostem na ustreznih napravah
  • Diskusije v skupinah in med skupinami